Skrivnosti kočevskega gozda

Lepote Kočevskega vsak dan odkriva več ljudi. Kaj za vas osebno pomeni preobrazba Kočevskega kot turistične destinacije?

Sama sem odraščala v času sivine našega Kočevskega. Ko sem šla študirat v Ljubljano, nisem vedela, ali se bom vrnila, saj za to ni bilo motivacije. Takrat so ljudje Kočevje dojemali kot kraj na koncu sveta oziroma kraj, kjer je doma samo medved. Samo to so vedeli o Kočevju. Potem sem se vrnila zaradi ljubezni, ampak to je druga zgodba. Zdaj gledam na to z vidika svojih otrok. Želim jim, da gredo v svet, a da hkrati tudi o domačem kraju menijo, da je vreden, da se sem vrnejo vsaj na obisk, in imajo do njega pozitiven odnos. Pri razvoju Kočevskega se mi zdi pomembno, da ga mladi drugače doživijo, kot smo ga mi. Da postane kraj, ki ga po lepotah poznajo drugod po svetu.

Leta 2016 se je rodila ideja o razvoju Kočevskega kot privlačne turistične destinacije. Ko ste začeli delati v tej smeri, ste pravzaprav orali ledino, za katero danes vemo, da že lepo rodi. Kot direktorica takrat novega Javnega zavoda za turizem in kulturo občine Kočevje ste si postavili velik izziv. Kako se je zgodba razvoja začela?

Kočevje se zelo dolgo ni ukvarjalo s strateškim razvojem turizma. Začetek razvoja je bil, ko se je občina Kočevje odločila, da bo ustanovila Javni zavod za turizem in kulturo, pri čemer je bil turizem na prvem mestu. Zavod je bil ustanovljen novembra 2015, jaz pa sem se pridružila aprila 2016 z nalogo, da začnem strateški razvoj na področju turizma. Želela sem, da začnemo z razvojem znamke in komunikacijske platforme, torej sestavljati grozd od zgoraj navzdol. Najprej zgradimo znamko in zgodbo, vrh grozda, nato sestavljamo posamezne jagode, ki se prilegajo. Ta pot je naletela na nekaj neprijetnih vprašanj. Nekateri so zagovarjali, da bi morali začeti z infrastrukturo in ponudbo, ampak vztrajala sem, da se lotimo drugače. Bili smo namreč zelo razdvojeni, nismo vedeli, ali želimo medveda, gozd, vojsko, Kolpo … Manjkala je skupna zgodba, kjer bi se vsi našli. Tako je bilo smiselno, da smo se odločili za razpis ter povabili lokalne in zunanje uveljavljene agencije in razvijalce blagovnih znamk.

Destinacijska znamka Skrivnostni gozd Slovenije je kot glavno prednost destinacije postavila bogastvo gozdov in pragozdov. Do takrat morda najbolj prepoznavni kočevski simbol – medved – se postavi v širši kontekst, med gozdove. Odločitve, ki začrtajo smer dolgoročne pozicije in komunikacije, zagotovo niso lahke. Kako ste sprejeli to odločitev in kako je zgodba zaživela?

Pri izboru zanimivih predlogov je sodelovala ekipa strokovnjakov z različnih področij. Veliko časa smo vložili v razmislek, kateri predlog je najboljši. Prevladala je odločitev, da postanemo Skrivnostni gozd Slovenije. Izbrali smo rešitev, ki jo je pripravil Innovatif. Nekaj pomislekov smo sicer imeli glede besede skrivnostni. Spraševali smo se, ali je beseda prava in ustrezna za našo destinacijo. Razmišljali smo, s katero bi jo zamenjali ali če bi jo morda črtali, da ostane samo Gozd Slovenije, vendar smo ugotovili, da potem zmanjka zgodba. Vse smo predelali in zaključili, da ima pravzaprav ta znak s sloganom popolno zgodbo. Leto zatem smo v upravljanje dobili bunker Škrilj, podzemni objekt iz časa Jugoslavije, ki je bil dolga leta skrit pred javnostjo. Z njim se je zgodba o skrivnostnem gozdu še nadgradila. Pozneje smo razmišljali, kako bi lahko našo znamko razvijali na različnih področjih. Kulinarika, aktivnosti v gozdu in zunaj njega … karkoli smo dodali v grozd, se je s krovno zgodbo lepo povezalo. Tako se nam je v vseh teh letih izkazalo, da sta bila takratna odločitev in ves vloženi trud prava pot.

Da bo destinacijska znamka prišla v podzavest lokalnih ponudnikov in prebivalcev, potrebuje čas. Poskrbeti moramo, da bo znamka prisotna, da jo bodo ljudje razumeli in se v njej našli.

Za širitev zgodbe je pomembna enotna komunikacija in usklajeno delovanje vseh vpletenih. Kako so ponudniki storitev in prebivalci sprejeli zgodbo o skrivnostnem gozdu? So imeli morda pomisleke?

Vedno so pomisleki. Kar nekaj časa je minilo, da smo vse te pomisleke predebatirali in se pogovorili. Prva dilema na javni razpravi je bilo pravzaprav ime Kočevsko, saj smo domačini govorili Kočevska, kar pa slovnično ni pravilno. Glede Skrivnostnega gozda Slovenije pa na javni razpravi ni bilo pripomb, o tem je diskutirala strokovna javnost. Da pa bo destinacijska znamka prišla v podzavest lokalnih ponudnikov in prebivalcev, potrebuje čas. Poskrbeti moramo, da bo znamka prisotna, da jo bodo ljudje razumeli in se v njej našli. Zato smo zgodbo o gozdu predstavljali zelo široko, da razumejo, kako se vsi njihovi različni produkti pripnejo na gozd – od jagodnega soka in vloženih gob do kolesarjenja po gozdu.

Komunikacijska platforma »Divje. A prijazno.«, ki smo jo zasnovali z Innovatifom in s katero smo sporočali o neokrnjeni kočevski naravi in gostoljubju ljudi, se je izkazala za pravilno.

Da bi komunikacijska zgodba zares zaživela, jo morajo sprejeti lokalni ponudniki. Kako za sodelovanje navdušujete gostinske ponudnike?

Zelo si želim 5-zvezdičnega doživetja kulinarike, ki ga že razvijamo, vendar se še trudimo motivirati gostinske ponudnike. Težava je, ker še nimamo dovolj petičnih gostov, da bi gostinci v tem premiku videli veliko priložnost. Pred korono smo naredili napredek, prek razpisa Ministrstva za gospodarstvo smo začeli izvajati izobraževalne delavnice z gostinci in pripravljati nove jedilnike. Luka Košir iz gostišča Grič pri Horjulu nam je pomagal sestavljati različne jedi iz sestavin iz gozda, gostinci pa bodo k njemu šli tudi na praktično izobraževanje. Tudi epidemija je naredila nekaj škode na tem področju, a nam je morda odprla druga vrata in bo spodbudila drugačno razmišljanje. To bo pokazal čas.

Epidemija je turizem soočila s posebnimi izzivi. Kočevsko se zaradi prostranih gozdov pravzaprav sliši kot idealna destinacija za počitnice z veliko miru, brez velikega tveganja, kar ste tudi sporočali s sloganom »Divje. A prijazno.« Vam je ljudi uspelo prepričati, da je Kočevsko dobra izbira za brezskrben oddih v naravi?

Smo. Celotno promocijsko kampanjo smo posvetili predstavitvi Kočevskega kot varne, mirne in prijazne destinacije. Ko smo imeli narejene že vse promocijske filmčke, smo naredili še dodatnega brez ljudi, saj smo želeli to dejstvo posebej poudariti. Vse spremembe, ki jih je epidemija prinesla s sabo, narekujejo nov način gledanja na turizem, kar pa mi lahko ponudimo. Svež zrak, odprt prostor, "outdoor" turizem, torej to, po čemer bo novodobni gost povpraševal. Ponudimo lahko butičnost v smislu maloštevilnosti ljudi, aktivnosti v naravi, na svežem zraku, ob čistih vodah, in oddaljenost od mesta in betona. Komunikacijska platforma »Divje. A prijazno.«, ki smo jo zasnovali z Innovatifom in s katero smo sporočali o neokrnjeni kočevski naravi in gostoljubju ljudi, se je izkazala za pravilno. Ljudje so sporočilo očitno razumeli in sprejeli, saj smo v 2020 dosegli maksimalno število gostov glede na naše namestitvene kapacitete. Čeprav smo bili zaprti v najboljših mesecih sezone, smo imeli odlično leto.

Predvidevam, da so bili to večinoma slovenski gostje. Kakšen pa je bil v preteklih letih tipičen kočevski gost?

Kočevsko ni ena od destinacij, kjer bi imeli več tujih gostov. 2019 je bilo prvo leto, ko je bilo malenkost več tujih gostov kot domačih, do takrat pa so prednjačili domači gostje. Tudi zato, ker nismo promovirali destinacije na tujih trgih. V 2020 se je pokazalo, da je dobro, da nismo bili tako odvisni od tujih gostov. Tu se kažejo še dimenzije destinacije v razvoju, kar pomeni, da še nismo destinacija, ki bi se zdaj soočala s takšnimi problemi, kot jih ima denimo Ljubljana.

Kateri dogodki in aktivnosti so se izkazali kot ključni pri grajenju vaše destinacije?

Ključno se mi zdi, da se je občina, ko smo razvijali destinacijsko znamko, zavestno odločila, da bo vlagala v infrastrukturo in začela gradnjo hostla in kampa. Ker smo bili upravljavec kapacitet, ki smo jim lahko zaupali, nam je to pomagalo pri razvoju programov in ponudbe. V teh letih smo ugotovili, kakšna struktura gostov hodi k nam – od najmlajših do najstarejših –, in smo lahko naredili rezime tega, kaj ponujamo. Pomembno je bilo tudi, da se je odprl MTB trail center za ljubitelje gorskega kolesarstva, saj je kolesarstvo v izjemnem razvoju in smo v 2020 povpraševanje komaj obvladovali. S tem smo pokrili interese najmlajših in družin, po drugi strani pa so obiskovalci bunkerja Škrilj večinoma stari več kot 50 let. Tako pokrivamo različne ciljne skupine glede na interese in starost.

Pred nekaj leti je bil na prestižni seznam svetovne dediščine UNESCO vpisan pragozd Krokar, kar Kočevskemu daje še dodatno privlačnost. Kako pomemben je ta naziv za destinacijo?

Ko bodo čez nekaj let vse formalnosti pridobljenega znaka UNESCO na državni ravni urejene, upam, da bo destinacija prepoznana najprej po tem. To je cilj. V pragozd ljudje ne smemo vstopati, zato Krokarja tudi ne želimo promovirati, dokler nimamo pripravljene infrastrukture, ki bo omogočala obisk brez povzročanja škode. Ko bo vse formalno in infrastrukturno urejeno, pa bo pragozd Krokar, zaščiten od Unesca, zagotovo postal glavna točka destinacije.

Tudi turizem v zadnjem času doživlja precej sprememb, trendi se spreminjajo. Kako Kočevsko sledi trendu digitalizacije turistične panoge?

Svojo spletno predstavitev smo dobro razvili s pomočjo Innovatifa in drugih, ki nam pomagajo. Imamo odlično spletno mesto, ki omogoča tudi možnosti izboljšave in nadgradnje. Imamo pa primanjkljaj pri uporabi digitalnih orodij pri turističnem vodenju, kar se nam je pokazalo v času omejitvenih ukrepov. Zaradi ozkih prostorov smo denimo morali vodenje po bunkerju ustaviti, saj nismo mogli omogočiti varne razdalje. Intenzivno razmišljamo o digitalnem vodenju po bunkerju, tako bi lahko zagotovili vse jezike in varen obisk manjših skupin. Prav tako razmišljamo o kolesarskem vodenju prek slušalk, da lahko vodnik razlaga in usmerja kolesarje med vožnjo in se ni treba toliko ustavljati. Pomembna novost, ki smo jo že pripravili prek razpisa Ministrstva za gospodarstvo, so VR-doživetja. Pragozd Krokar, kamor ne smemo vstopati, bodo obiskovalci lahko spoznali z izkušnjo prek VR-očal in doživeli, kako je videti proces življenja in odmiranja gozda. Ta predstavitev je prav tako odlična za sejme, da bomo lahko tudi tako vabili na destinacijo.

Kako vidite prihodnost turizma na Kočevskem, kakšni bodo vaši naslednji koraki?

Od začetka strateškega razvoja je minilo 5 let, poznavalci pa pravijo, da se bo nekje po 10 letih pokazalo, ali je projekt pravilno zastavljen in voden. Mislim, da se po 5 letih že kažejo znaki, da smo se pravilno pozicionirali in izoblikovali svoj DNK ter da je naša pot pravilna. Veliko smo že naredili, še veliko moramo in pravi rezultati se bodo pokazali v prihodnosti. Cilj v naslednjih petih letih je pridobiti investitorje, da bomo imeli nove prenočitvene kapacitete, gostinsko ponudbo, drugo ponudbo … Želimo si aktivirati različne ponudnike in jim pomagati pri razvoju ponudb. Cilj naslednjih dveh let mora biti celotna fizična označitev destinacije, manjka nam fizična označitev kolesarskih in pohodniških poti ter drugih aktivnosti. Pa seveda UNESCO. Te točke so najpomembnejše.